ADSORPCIJSKE IZOTERME

Raziskava uporabe majhnega spektrometra
za tretjo raven pouka naravoslovja

Tom Lawless
Chemistry Department
Weymouth College
Dorset DT4 7LQ 
 

Osnove

Septembra 2004 je bil za preverjanje novega majhnega spektrometra med štirimi izobraževalnimi institucijami v Veliki Britaniji izbran tudi Weymouth College. Večnamenski spektrometer SpektraTM, ki  temelji na tribarvni svetleči diodi (LED), je namenjen in-situ določitvam. Njegova prednost je, da sprejme nosilec (blister) z desetimi vdolbinami, ki imajo majhno prostornino (~350µl), in hkrati služijo kot reakcijske in merilne posode.

Spektrometer je bil uveden v šole v okviru »Leonardo da Vinci projekta«, ki ga financira Evropska skupnost. V njem sodelujejo akademske ustanove v Angliji, na Portugalskem in v Sloveniji. Angleški partner je Univerza v Hull-u (ta del programa koordinira prof. dr. Alan Townshend). Vrednotenje bo omogočalo dijakom tretje ravni pri kemiji (starost od 16 do 19 let), da bodo uporabljali, ocenjevali in raziskovali prednosti (in slabosti) spektrometra v »resničnem« laboratorijskem okolju. Vrednotenje bo trajalo eno akademsko leto, spoznanja pa bodo predstavljena na Nacionalni konferenci učiteljev, ki bo na Univerzi v Hull-u 5. in 6. julija 2005.
 

Uvod

Barve nas povsod obdajajo, kar daje veliko možnosti za vključevanje dijakov v spoznavanje temeljnih zakonitosti povezanih s kemijo. Spektroskopija, natančneje spektroskopija v vidnem področju, omogoča dijakom, da razumejo osnove barve in spoznajo, kako opravljamo meritve za kvantitativno analizo vzorcev. Uvajanje omenjenega instrumenta v pouk kemije na Weymouth College  je na kratko opisano v nadaljevanju.
 

Uvajanje v tretjo raven pouka kemije

Barva, elektronski prehodi, kvantna teorija, barvila, oglje, adsorpcija, umeritveni (kalibracijski) graf, tekmovalni učinki, proces raztapljanja in različni drugi vidiki povezani z organskimi in anorganskimi spojinami sodijo v tretjo raven pouka. V tem letu smo izkoristili priložnost ter vključili nekaj dijakov A2 in AVCE ravni v okviru njihovih »individualnih raziskav« in razvili nekaj zanimivih in koristnih poskusov.
 

»Dijaška raziskava«

Osredotočili smo se na ugotavljanje adsorpcijske izoterme za vezavo barvil iz raztopine na oglje. Izbrali smo dve anionski barvili in sicer: ACID BLUE 45 (modro) in BRILLIANT CROSEIN MOO (rdeče), ker sta z nasprotnih delov barvnega spektra in sta združljivi v isti raztopini. Adsorpcijske procese smo najprej spremljali v raztopini s posamičnim barvilom, nato pa v zmesni raztopini, kjer sta si barvili konkurirali.

Oglje: Darco G60
Barvili: Acid Blue 45, Brilliant Crosein MOO
Temperatura: Sobna
Čas za dosego ravnotežja: najmanj 48 ur
Ravnotežni sistem: 40 cm3 raztopine barvila (obseg koncentracij 0,5 - 0,004 % w/v) + 0,30 g oglja v 100 cm3 stekleni posodi z Navojnim zamaškom.
[Zmesni sistem barvil v razmerju 1:1, koncentracije so bile v istem območju kot zgoraj]
*Ko je bilo ravnotežje doseženo, filtrirajte raztopino in opravite spektrometrične meritve (razredčite, če je potrebno).
 

Umeritveni (kalibracijski) graf

Opravili smo vrsto razredčitev, da smo ugotovili ustrezno območje za sisteme barvil. Izmerjene vrednosti smo pretvorili v absorbance. Dobili smo sledeče poteke.

Slika 1. Kalibracijski graf za Acid Blue (350µl v blistru)


Slika 2. Kalibracijski graf za Brilliant Crosein MOO (350µl)


Slika 3. Kalibracijski graf za zmes barvil 1:1 (350µl)

Za vse preiskovane sisteme barvil smo dobili linearne zveze, težko pa je bilo brez podrobnejših podatkov za posamezne LED razložiti posamezne absorbance. Za zmes barvil nismo mogli smiselno razložiti rezultatov eksperimenta. Da bi to razrešili, smo posneli spektre posameznih sistemov barvil.
 

Snemanje spektrov v vidnem področju

Spektra obeh barvil sta prikazana na Sliki 4. Pomembno je vedeti, da so valovne dolžine tribarvne LED instrumenta SpektraTM 430, 565 in 625 nm. Posneti spektri pomagajo razložiti, zakaj bomo absorbance merili ob uporabi različnih LED. Modro barvilo absorbira podobno pri rdeči in zeleni LED. Pri modri LED sicer absorbira precej manj, a vendarle toliko, da je pri zmesi obeh barvil to treba upoštevati.

Slika 4. Vidni spekter dveh barvil

Rdeče barvilo močno absorbira pri modri LED in precej manj pri zeleni LED. Pomembno je opozoriti, da to barvilo v področju rdeče LED svetlobe ne absorbira. Te ugotovitve povsem podpirajo rezultate, ki smo jih dobili s spektrometrom SpektraTM in pojasnjujejo, zakaj smo v primeru rdečega barvila in rdeče LED dobili zanemarljivo majhne vrednosti. Iz tega sledi, da lahko v zmesnem sistemu barvil za študij tekmovalnih procesov določamo modro barvilo pri rdeči LED ne, da bi rdeče barvilo motilo.

Zmesni sistem barvil smo analizirali v nadaljevanju.

Slika 5. Spekter zmesi barvil v raztopini

Spekter zmesi barvil je preprosto seštevek absorbanc dobljenih za posamični barvili.

Pregled teh podatkov in podatkov dobljenih s spektromtrom SpektraTM omogoča sledeče analize za sistem dveh barvil:

  • Določanje modrega barvila: Uporabite rdečo LED, pri čemer ne bo prišlo do motečega vpliva drugega barvila.
  • Določitev rdečega barvila: Uporabite modro LED, upoštevajte, da modro barvilo moti.

Moteči vpliv bo neposredna posledica množine prisotnega modrega barvila.

Naj bo absorbanca pri rdeči LED enaka X, ki je sorazmeren vsebnosti modrega barvila. Ker vrednostim dobljenim za modro barvilo pri rdeči LED vselej pri modri LED ustrezajo vrednosti, ki so približno enake 0,2 X, moramo to vrednost odšteti od absorbance, ki jo za zmes barvil dobimo pri modri LED, da tako dobimo pravilno absorbanco, ki ustreza rdečemu barvilu. Če je absorbanca dobljena za zmes barvil pri modri LED enaka Y, potem je absorbanca rdečega barvila enaka Y - 0,2 X.  S takim pristopom smo prišli do absorbanc posameznih barvil v zmesi barvil.
 

Adsorpcijske izoterme

Do poteka adsorpcijskih izoterm za posamično barvilo in zmes barvil smo prišli na osnovi postopka kalibracije, ki smo ga predhodno opisali.

Slika 6. Adsorpcijska izoterma za Brilliant Crosein MOO

Dobili smo značilni Langmuir-jev potek, kar je bilo očitno tudi za naslednji vzorec barvila.

Slika 7. Adsorpcijska izoterma za Acid Blue 45

Preiskava  sistema, ki je vseboval zmes barvil, je pokazala, da v tekmovanju za adsorpcijska mesta rdeče barvilo v določeni meri prevlada.

Slika 8. Adsorpcijski izotermi za zmes barvil

 

Razprava/Sklepi

Ko smo ugotovili značilnosti preiskovanega sistema, je bilo mogoče pripraviti umeritvene premice za sledenje adsorpcijskih procesov za posamično barvilo oz. sistem barvil, v katerem sta barvili tekmovali za adsorpcijska mesta. To, da smo imeli možnost posneti absorpcijske spektre v vidnem področju, nam je pomagalo jasneje razložiti potrebne pogoje. Aktivnost je bila za vključene študente kar obsežna in je zajela precej vidikov povezanih z naravoslovjem in njihovim učnim načrtom.

Prednosti in slabosti, ki smo jih zaznali so na kratko:

Prednosti
Uporaba in kalibracija instrumenta je enostavna, kot tudi odčitavanje merilnih vrednosti. Potrebne so le majhne količine vzorca in reagentov, kar zmanjšuje stroške in nevarnosti, vključno z odlaganjem odpadnih kemikalij po uporabi. Na blistru lahko spremljamo do deset vzorcev; deset vzorcev lahko spremljamo časovno, npr. kinetiko encimske razgradnje škroba bi lahko sledili sočasno pri različnih pH.

Slabosti
Delo s kapalnimi stekleničkami ni kvantitativno in blister ni primeren za določena topila. Treba se je izogibati razlitju kemikalij znotraj spektrometa, čeprav so aktivne komponente zaščitene pred kontaminacijo. Navodila za delo s spektrometrom zahtevajo več razlage in diagramov (Navodila so dopolnjena.). Prostornina kapljice je odvisna od površinske napetosti tekočine, kar lahko vodi do napak.