Oglej si kamna na sliki in ugotovi razliko med njima.

Granit je kamnina.	Smaragd je mineral.

V granitu že s prostim očesom vidimo zrnca snovi, ki ga sestavljajo. Zrnca snovi v granitu so minerali. Znanih je več kot 3000 mineralov. Granit je kamnina, ker je sestavljen iz različnih mineralov. Še bolje vidimo minerale v granitu, če ga pogledamo pod lupo ali mikroskopom. Granit sestavljata predvsem mineral kremen in različni minerali iz skupine glinencev.Minerali, ki jih je v kamnini največ, določajo lastnosti posamezne kamnine.

Smaragd je le iz ene snovi, zato je mineral.

Kamnine sestavljajo planet Zemljo. Zemlja je sestavljena iz zemljine skorje, plašča in jedra. Podrobna sestava je podana na skici (vir Wikipedia).

Plasti Zemlje: 1. notranje jedro 2. zunanje jedro 3. plašč 4. plašč (zgornji del) 5. skorja 6. površje

Zemljina skorja je debela 8 do 40 km in je iz kamnin.

Pod zemljino skorjo je plašč, ki je debel do 2900 km. Na vrhu plašča so kamnine delno staljene, globje pa popolnoma staljene. Staljene kamnine imenujemo magma, ki stalno kroži. Temperatura magme je od 700 – 1300 ^oC.

V sredini Zemlje je jedro s približnim polmerom 3500 km. Sestavljajo ga najverjetneje železo in nikelj. Zunanji del jedra je verjetno tekoč, notranji pa zaradi visokega tlaka trden.

Zemeljsko skorjo sestavljajo celinske in oceanske plošče, ki se počasi premikajo po plašču. Skorja je najtanjša pod oceani, kjer je njena le 6-10 km. Pod celinami pa je skorja debelejša, in sicer do 70 km. Celinske in oceanske plošče se ves čas premikajo. Pri drsenju plošč se razpoke povečajo.

Pri razpiranju plošč se razpoke poglobijo. Skozi nje prodre magma na površino. Tako nastanejo vulkani.

Pri podrivanju se plošče pogrezajo proti notranjosti Zemlje. Ker so tam višje temperature, se kamnine stalijo. Nastane magma.

Ob stiku celinske in oceanske skorje, gostejša oceanska skorja tone pod celinsko in pri tem potiska kamnine navzdol proti središču Zemlje. Ko pridejo kamnine v območje visokih temperatur in visokih tlakov, se toliko segrejejo, da se stalijo. Raztaljene kamnine imenujemo magma. V njej so tudi različni plini in vodna para. Magmo, ki pride iz vulkana, imenujemo lava. Pri bruhanju vulkana, izhaja iz vulkanskega žrela lava, trdni delci, različni plini in vodna para.

Pobočje vulkana je iz plasti vulkanskega pepela in strnjene lave.

Geologi kamnine razvrstijo v skupine glede na to, kako so nastale. Poznamo magmatske, sedimentne in metamorfne kamnine.

Magma se v notranjosti Zemlje neprestano giblje. Pri izbruhih vulkanov je del ostane v notranjosti, del pa jo prodre na površino Zemlje. Pri ohlajevanju magme v notranjosti in lave na površini Zemlje nastanejo kamnine. To so magmatske kamnine. Najpogosteje so to trde kamnine, zgrajene iz kristalov. V zgornjih 16 km zemeljske skorje je kar 92 % kamnin magmatskih.

vulkan Sv. Helene, vir Wikipedia

Kamnine nastale iz ohlajene lave imenujemo predornine.

Kamnine nastale iz ohlajene magme imenujemo globočnine.

Bazalt je predornina.

Oglej si sliko predornine bazalta (vir Wikipedia).

Za predornine je značilno, da so vidna pravilno oblikovana zrna – kristali. Ti kristali so nastali iz magma, ki se je ohlajevala, ko je potovala na površino Zemlje. Snov, ki jih obdaja, pa je nastala pri hitrem ohlajevanju lave. Razširjena predornina je bazalt.

Vulkansko steklo

Pri hitrem ohlajevanju lave nastane vulkansko steklo. Zaradi ostrih robov so ga v davnini uporabljali za izdelovanje orožja in orodja. Danes ga uporabljajo za izdelovanje okrasnih predmetov.

Granit je globočnina

Oglej si sliko globočnine granita (vir Wikipedia).

V notranjosti Zemlje so visoki tlaki in magma se počasneje ohlaja in otrdi. Kamnine se počasneje izločajo iz magme kot iz lave na površini Zemlje in zato je več časa za nastanek kristalov. Nastanejo zrna pravilnih oblik. Pogosta globočnina je granit.

Vse kamnine na zemeljskem površju predvsem zaradi vremenskih pojavov razpadajo. Pravimo, da kamnine preperevajo.
Kamnine preperevajo pri izmeničnem zmrzovanju vode in taljenju ledu. Led ima večjo prostornino kot enaka količina tekoče vode. Led pritiska na stene kamnin in povzroča, da se razpoke v kamnini povečujejo in čez čas se delci odkrušijo.

Kaj povzročajo velike razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami v puščavah?
Kamnine se pri povišani temperaturi širijo, ponoči pa krčijo. Zaradi tega se krušijo.

V puščavah močni vetrovi nosijo pesek, ki udarja na skalnate stene. Kaj se pri tem dogaja? Kamnine brusijo tudi močni vetrovi, ki nosijo pesek.

Močni vetrovi brusijo skale, vir Wikipedia

V planinah rastejo rastline v razpokah skal. Kaj to povzroča?
Korenine pritiskajo na skale v razpokah, ki se zaradi tega krušijo.

Planika raste med skalami, vir Wikipedia

Pri preperevanju se kamnine drobijo v manjše delce. V planinah te delce prenašajo potoki v reke, te pa v obliki proda in peska v jezera in morja.

Gorski potok, vir Wikipedia

Pri preperevanju večji kosi kamnin razpadejo v manjše, ki se naprej drobijo v še manjše.

Voda v potokih spira delce kamnin, ki se pri tem drgnejo in brusijo. Pri tem se njihova površina zaobli, nastanejo prodniki, pesek in mivka.

Potoki odnašajo prodnike, pesek in mivko v jezera, reke in te v morja. Na bregovih rek, jezer in morij se delci usedajo in nalagajo v plasteh. Nastanejo usedline ali sedimenti.

Usedline se povežejo v nove kamnine. Vezivo je lahko glina. Tako nastanejo sedimentne kamnine.

Breča	Konglomerat	Peščenjak

Pogoste sedimentne kamnine so skupki, ki vsebujejo sprejete zaobljene delce - prodnike, oglate delce ali pesek. Najdemo jih ob strugah rek in bregovih alpskih jezer. Sedimentna kamnina z oglatimi delci je breča, z zaobljenimi delci je konglomerat, s sprejetim peskom pa peščenjak. V kosu breči vidimo različno velike oglate kose kamnin. V konglomeratu vidimo prodnike, ki jih je zaoblila voda. Peščenjaki nastanejo, če se zlepijo peščena zrnca, ki imajo premer manjši od 2 mm. Peščenjake uporabljajo kot gradbeni material. V rimskem zidu v Ljubljani so vgrajeni kosi peščenjakov.

Rimski zid (Ljubljana), vir Wikipedia

Pogosta sedimentna kamnina je apnenec. Nastane z usedanjem ostankov organizmov v morju. Tako lahko nastane apnenec, v katerem najdemo ohranjene ostanke živih bitij - fosile.

Fosil v apnencu, vir Wikipedia

Glina je sedimentna kamnina, Zgrajena je iz drobnih zrnc, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Zrnca gline, sprejeta v trdo kamnino imenujemo glinavec.

Gline s primerno mineralno sestavo uporabljamo v lončarstvu. Če glino zmočimo, postane lepljiva in se da oblikovati. Pri sušenju in žganju narejeni izdelki obdržijo obliko in ne prepuščajo vode.

Kamnino, ki nastane iz vulkanskega pepela, imenujemo tuf. Najdemo ga tudi v Sloveniji, zato lahko sklepamo, da je bilo nekoč pri nas vulkansko območje. V starih hišah na Gorenjskem so pogosto okvirji vrat in oken iz tufa.

Okenski okvir iz tufa, vir Wikipedia

Ena vrsta kamnin se lahko spremi v drugo vrsto. Kamnine, ki pri tem nastanejo imenujemo metamorfne kamnine. Ime izpeljemo iz grške besede metamorphosis, ki pomeni preobrazbo.

Zaradi premikov celinskih in oceanskih plošč se starejše magmatske kamnine pogrezajo v notranjost Zemlje. Kamnine so izpostavljeni visokim temperaturam in tlakom. Nekatere kamnine se pri tem stalijo. Pri spremenjenih pogojih neobstojni minerali razpadejo in nastanejo novi, ki so obstojni v novih razmerah. Iz magmatskih in sedimentnih kamnin nastanejo metamorfne ali spremenjene kamnine.

Tako iz sedimentne kamnine apnenca nastane pri visokih temperaturah in tlakih metamorfna kamnina marmor.

apnenec - sedimentna kamnina

marmor - metamorfna kamnina

Iz glinavcev in nekaterih drugih drobnozrnatih kamnin nastanejo skrilavci. Skrilavci se dajo po ploskvah lepo cepiti, zato jih uporabljajo namesto strešnih opek za pokrivanje streh. To vrsto kamnine lomijo na Pohorju. Kamnine, ki so jih za pokrivanje streh lomili v Selški dolini in vzhodno od Ljubljane, niso prave metamorfne kamnine. V kamnini še ni prišlo do prave mineralne preobrazbe. Kamnina je še vedno glinavec (sedimentna kamnina).

Strešna kritina iz skrilavcev, vir Wikipedia