Kamnine v Sloveniji in kamninski krog

Ikona poučevalne enote Kaj se boste naučili?

Spoznali boste, da se kamnine v dolgih geoloških obdobjih spreminjajo pod vplivom energije zunanjih erozijskih dejavnikov in notranje toplotne energije Zemlje. Znali boste, razložiti kamninski krog. Dopolnili boste svoje znanje o razširjenosti posameznih vrst kamnin v Sloveniji.


Ikona poučevalne enote Simulacija kamninskega kroga

Kot del narave se tudi kamnine stalno spreminjajo. Te spremembe so očitne pri potresih, zemeljskih plazovih, poplavah in izbruhih vulkanov. Počasne spremembe, kot so raztapljanje kamnin in odlaganje sedimentov, pa človek težko opazi. Čim dlje potekajo te spremembe, tem očitnejše so njihove posledice. Poti po katerih kamnine nastanejo in razpadejo ter se preobrazijo, lahko povežemo v kamninski krog.

Globoko v notranjosti Zemlje, kjer so visoke temperature in tlaki, se kamnine stalijo. Nastane magma. Na površje Zemlje pridejo staljene kamnine kot lava pri izbruhih vulkanov.

Pri dviganju magme proti površju se magma ohladi in nastanejo globočnine, ki so magmatske kamnine.

Pri ohlajevanju lave nastanejo prodornine, ki so magmatske kamnine.

Prodornine zaradi zunanjih vplivov, predvsem vremenskih vplivov, preperevajo. Pri tem razpadejo na manjše kose in drobce, ki jih reke nosijo s seboj, najpogosteje proti morju. Prod, pesek in mivka se nabira tudi ob bregovih rek in jezer.

Prod, pesek in mivka se usedajo in med seboj sprimejo. Nastanejo plasti sedimentnih kamnin.

Sedimentne in magmatske kamnine se lahko pogrezajo v notranjost Zemlje, kjer so višje temperature in tlaki. Zaradi tega se spremenijo v metamorfne kamnine.

Kamnine, ki se pogreznejo globoko v notranjost Zemlje, se stalijo. Pri dviganju magme in bruhanju lave pridejo zopet na površje in nastanejo magmatske kamnine.

Zaradi premikanja Zemljinih plošč se kamnine dvigajo proti površju.

Kamninski krog:


Ikona vprašanja poučevalne enote Vrste kamnin

Pri ohlajevanju lave na površini nastanejo:

globočnine
sedimentne kamnine
metamorfne kamnine
prodornine

Sedimentne kamnine so pogosto:
  
globoko v notranjosti Zemlje
ob bregovih rek in jezer
na pobočju vulkanov
v lavi

Pri ohlajevanju magme v notranjosti Zemlje nastanejo:
  
prodornine
metamorfne kamnine
globočnine
sedimentne kamnine

Ikona poučevalne enote Spremembe so povezane z energijo.
V poved vstavi manjkajoče besede.
Katere vrste sprememb povzročajo spreminjanje kamnin? V notranjosti Zemlje , na površini pa spremembe.
  

Ikona poučevalne enote Kamnine se spreminjajo.
V poved vstavi manjkajočo besedo.
Kamnine se spreminjajo v dolgih obdobjih.
  

Ikona vprašanja poučevalne enote Kamninski krog
Katera ugotovitev je pravilna za kamninski krog?
  
Pomeni potovanje sedimentnih kamnin po rekah do morja.
Povezuje pretvarjanje ene vrste kamnin v drugo.
Pomeni usedanje kamnin v plasteh.
Pove, da so kamnine sestavljene iz mineralov.

Ikona poučevalne enote Kamnine v Sloveniji

Vrste kamnine na določenem območju imenujemo tudi geološka zgradba. Od kamnin so odvisni relief in vrsta tal in s tem vegetacija in od nje odvisnega živalstva ter primernost območja za kmetijstvo. Geološka zgradba vpliva na kakovost in način življenja človeka. Od nje je odvisna tudi varnost pred naravnimi katastrofami, tj. potresi, plazovi in poplavami.

Geološko zgradbo posameznih področij podamo z geološkimi kartami. Podana je geološka karta Slovenije.




Ikona poučevalne enote Oglej si geološko karto Slovenije s priloženo legendo.
Z manjkajočo besedo dopolni poved.

V Sloveniji so najpogostejše kamnine.

Največ različnih vrst kamnin je v Sloveniji na .

  

Ikona poučevalne enote Apnenec in marmor
Z manjkajočo besedo dopolni poved.
Apnenec uvrščamo med kamnine.
  

Ikona poučevalne enote Samorodni elementi in kamnine v Sloveniji

V Sloveniji lahko najdemo nekatere samorodne elemente – prvine. V naplavinah reke Drave in Mure lahko najdemo drobce zlata, v okolici Litije svinec, v okolici Idrije in Litije živo srebro, v dolini Krme in okolici Jesenic pa žveplo. Na Pohorju je tudi marmor, ki ga najdemo v tankih plasteh. Stari Rimljani so na Pohorju pridobivali marmor v več kot dvajsetih kamnolomih. Iz tega marmorja so narejeni rimski spomeniki, ki so jih našli v Šempetru v Savinjski dolini. Danes pridobivajo marmor le na nekaj mestih nad Zrečami.

Slovenski naravni kamni: hotaveljski, podpeški, lipiški in drugi, ki jih prodajajo kot marmorje, niso pravi marmorji. To so vse sedimentne kamnine. Marmorji in apnenci so v arhitekturi primerni predvsem za stenske obloge. Za talne obloge, kjer so obremenitve večje, pa so primerne magmatske in metamorfne kamnine. Veliko se v ta namen uporablja granit.


Ikona poučevalne enote Zoisit

Trgovec z minerali Simon Prešern je leta 1805 našel v metamorfnih kamninah Svinje na avstrijskem Koroškem neznan mineral. Baron Žiga Zois (1747-1819) je ugotovil, da gre za do tedaj neznan mineral. Vzorce minerala je poslal v oceno evropskim strokovnjakom, ki so potrdili njegovo domnevo in ga imenovali po njem. V Sloveniji je nahajališče na Pohorju.


Ikona poučevalne enote Dravit

Mal von Gustav (1836-1927), profesor mineralogije na Univerzi na Dunaju je leta 1884 v knjigi Lehrbuch der Mineralogie prvič omenil mineral dravit. Našli so ga v kraju Dobrava pri Dravogradu in ga po nahajališču tudi imenovali. V tem kraju so še vedno nahajališča manjših količin tega minerala. Dravit uvrščamo v skupino turmalinov.


Ikona poučevalne enote Granodiorit

Na Pohorju najdemo kamnino granodiorit, ki ima podobno zgradbo kot kamnina granit. Lomijo ga v kamnolomih pri Oplotnici in Jospidolu pri Ribnici na Pohorju.


Ikona poučevalne enote Čizlakit

Ob zaselku Cezlak na Pohorju so našli magmatsko kamnino čizlakit. od tod tudi njeno ime. Je sivo-zelena kamnina z veliko trdoto.

vir Wikipedia