Kisline in baze v okolju

Spoznali boste:
- nekatere kisle in bazične snovi v našem neposrednem okolju,
- pomen in uporabo nekaterih kislin, baz in soli v vsakdanjem življenju,
- kisle padavine in njihov vpliv na okolje.

S kislinami se v našem življenju pogosto srečujemo.
Pozimi se skušamo varovati pred prehladnimi obolenji tako, da pojemo
veliko citrusov, ki vsebujejo citronsko kislino. Tudi skisano mleko in jogurt vsebujeta kislino, ki jo imenujemo mlečna kislina. V nekaterih pijačah prav tako najdemo kisline; v sadnih sokovih je prisotna askorbinska kislina (vitamin C), fosforjevo kislino vsebuje kokakola. Prav tako so kisline prisotne v nekaterih vrstah sadja. Oksalno kislino najdemo v rabarbarinih listih, vinsko kislino v grozdju. Jedilni kis vsebuje ocetno ali etanojsko kislino. Mravljinčno kislino,
ki je v naravi zelo razširjena, najdemo v žlezah mravelj, čebeljem
želu, koprivah, smrekovih iglicah, itn. Vnetje sklepov pri revmatičnih
obolenjih se pojavi pri nekaterih ljudeh s stalno visoko ravnijo sečne kisline v krvi. |
Sadje kot vir kislin |
Proces prebavljanja hrane v našem želodcu poteka v prisotnosti kisline. V želodcu imamo približno liter razredčene klorovodikove kisline, HCl, ki pomaga razgraditi zaužito hrano. Če se raven kisline v želodcu poveča, zaznamo v ustih neprijetno kiselkast okus, ki ga spremlja bolečina v želodcu. Raven klorovodikove kisline HCl zmanjšamo z uživanjem zdravila za zmanjšanje količine želodčne kisline, ki je bazična snov.

Povežite kisline v levem stolpcu z ustreznim virom kislin v desnem.

citronska kislina
| |
oksalna kislina
| |
mlečna kislina
| |
vinska kislina
|

Kisline
nastajajo tudi v zraku. Ognjeniški izbruhi vsebujejo magmo, pline, vodo
ter kose kamnin. Največji del mešanice plinov v izbruhanem materialu
predstavlja vodna para, poleg pare pa predvsem ogljikov in žveplov
dioksid. Prav tako nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv (premog, nafta,
zemeljski plin) žveplov dioksid, ogljikova oksida, dušikovi
oksidi ter saje in pepel. Omenjeni plini z vodo tvorijo kisline. Te
padajo na Zemljo kot kisli dež.

Pri udarcih strele se sproščajo ogromne količine energije. To omogoča dušiku in kisiku iz zraka, da se spojita v dušikov oksid, ki reagira s kisikom iz zraka v dušikov dioksid. Nastali dušikov dioksid nato reagira z vodo in kisikom v dušikovo kislino, ki tudi povzroča nastanek kislega dežja.

Oglejte si animacijo in dopolnite spodnje besedilo.
Pri zgorevanju goriv v
avtomobilskih motorjih atmosferski dušik reagira s
2).Pri zgorevanju fosilnih goriv
nastaja
(SO2), ki reagira z atmosferskim kisikom,
pri čemer nastane žveplov
(SO3). Žveplov trioksid reagira z
zračno vlago in tvori
. Prav tako reagirajo z zračno
vlago dušikovi oksidi in tvorijo
. Omenjeni plini se torej raztapljajo
v vodi v zraku in jo naredijo
. Ta nato pade na tla v obliki padavin.

vodna para
| |
ogljikov dioksid
| |
žveplov dioksid
| |
dušikovi oksidi
|

dušikovo kislino
| |
dušikov oksid
| |
kisel dež
| |
amonijak
|

raztapljanja plina kisika v vodi.
| |
raztapljanja žveplovih in dušikovih oksidov v vodi.
| |
raztapljanja žvepla v vodi.
| |
raztapljanja dušika v vodi.
|

Tudi bazične snovi so pogoste v našem življenju. Nahajajo se v izdelkih za osebno higieno in izdelkih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. Pecilni prašek, ki ga uporabljamo za pripravo peciva in kruha, vsebuje bazične snovi. Zobna krema vsebuje bazične snovi, nekatera mila prav tako. V izdelkih za čiščenje mastnih oblog v pečici in izdelkih za čiščenje odtokov najdemo bazične snovi. Tudi v pralnih praških so bazične snovi. Bazične snovi pa lahko najdemo tudi v nekaterih rastlinah in živalih. Nekatere snovi, ki jih uvrščamo med hude strupe, imenovane alkaloidi, so prav tako bazične. Mednje prištevamo kofein, nikotin, morfij, kokain in atropin. |
Bazične snovi najdemo v čistilih |

Pri delu v laboratoriju uporabljamo kisline in baze, ki so lahko jedke ali korozivne, strupene, zdravju škodljive in dražilne, zato morajo biti ustrezno označene.
Simbolom dodamo še ustrezno črkovno oznako in napis za opozarjanje nevarnosti.
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Jedke ali |
Strupeno |
Zdravju |
Okolju |

Na steklenici, v kateri imamo shranjeno klorovodikovo kislino, je nalepka z naslednjo oznako:
Na katero lastnost klorovodikove kisline nas nalepka opozarja?
na jedkost in korozivnost
| |
na strupenost
| |
na dražilnost
| |
na nevarnost za okolje
|

Za snovi v levem stolpcu
tabele navedite, ali se v njih nahajajo kisline ali baze!
(V desni stolpec vnesite K za
kisline in B za baze).
Snov |
K / B |
pecilni prašek |
|
jogurt |
|
zobna pasta |
|
sadni sok |
|
pralni prašek |
|

Čebelje želo vsebuje kislino, zato lahko čebelji pik omilimo z bazo. Ranico oskrbimo z raztopino pecilnega praška.
Osje želo vsebuje bazo, zato lahko osji pik omilimo s kislino. Ranico oskrbimo z limonovim sokom.
Oglejmo si poskus, ki prikazuje reakcijo med kisom in pecilnim praškom. Kis vsebuje ocetno kislino, pecilni prašek pa natrijev hidrogenkarbonat. Gre torej za reakcijo med kislino in bazo.
Reakcijo lahko opišemo z naslednjo enačbo:
Na osnovi opažanj dopolnite spodnje besedilo.
Če v čašo nalijemo kis in dodamo žličko pecilnega praška, opazimo močno penjenje.
Iz raztopine izhaja plin,
. Pecilni prašek vsebuje natrijev
, NaHCO3, ki reagira s kislinami tako, da nastanejo ustrezne soli.

raztopina pecilnega praška
| |
raztopina sredstva za zmanjšanje želodčne kisline
| |
raztopina pralnega praška
| |
raztopina vitamina C
|
