Dvojna in trojna kovalentna vez

Ikona poučevalne enote Kaj se boste v tem poglavju naučili?

Spoznali boste dvojno in trojno kovalentno vez ter nastanek molekule kisika in dušika.

Znali boste ločiti med veznimi in neveznimi elektronskimi pari.


Ikona poučevalne enote Kdaj nastane dvojna kovalentna vez?

Atomi, ki imajo v zunanji lupini 6 elektronov, potrebujejo za dosego stabilne razporeditve elektronov v zunanji lupini še dva elektrona. Vsak tak atom lahko v skupno vez z drugim atomom prispeva dva elektrona in tako doseže, da ima v zunanji lupini po osem elektronov. Tako doseže tako razporeditev elektronov v zunanji lupini, kot jo imajo atomi žlahtnih plinov.

Atoma si med seboj delita oba elektrona in se tako z dvojno kovalentno vezjo med seboj povežeta.

Med katerimi atomi nastane dvojna kovalentna vez?

Elektrona, ki tvorita enojno kovalentno vez, imenujemo tudi skupni ali vezni elektronski par. Z dvojno kovalentno vezjo se med seboj povezujejo atomi nekovin, ki imajo v zunanji lupini šest elektronov – atomi šestnajste skupine periodnega sistema (po starem VI skupine).

Nekovine se nahajajo na desnem delu periodnega sistema.

Oglejmo si Periodni sistem elementov!


Ikona poučevalne enote Nastanek molekule kisika O2

Oglejmo si enostaven primer nastanka dvojne kovalentne vezi.

Zakaj se dva atoma kisika povežeta v molekulo kisika?

Oglejmo si animacijo prikaza nastanka dvojne kovalentne vezi:

RAZLAGA:

Ko se atoma kisika dovolj približata, si pričneta deliti svoja dva elektrona. Tako nastane iz dveh atomov kisika molekula kisika.


Kisikov atom ima v zunanji lupini 6 elektronov. Da bi atom kisika imel zunanjo lupino polno, potrebuje še dva elektrona. Vsak kisikov atom v skupno vez prispeva dva elektrona. Kisikova atoma si oba elektrona delita, tako imata torej oba kisikova atoma po osem elektronov v zunanji lupini. Kisikova atoma si tako delita dva skupna ali vezna elektronska para, zato se lahko tvorita dve kovalentni vezi. Vsak atom kisika ima še dva elektronska para, ki jih pri nastanku omenje vezi ni potreboval, zato ima nastala molekula kisika štiri samske ali nevezne elektronske pare.

Na skici je prikazan skupni ali vezni elektronski par med atomoma vodika:

Strukturna formula in model molekule kisika

Zapomnimo si!

V molekuli kisika sta atoma kisika povezana z eno dvojno kovalentno vezjo.


Ikona vprašanja poučevalne enote Kdaj nastane dvojna kovalentna vez?
Dvojna kovalentna vez nastane med:
  
dvema poljubnima atomoma.
med dvema atomoma, ki imata v zunanji lupini dva elektrona manj kot žlahtni plin neon.
dvema atomoma dušika.
ne more nastati med atomi posameznih elementov.

Ikona poučevalne enote Kaj vemo o dvojni kovalentni vezi?
Dopolni besedilo. Vpisuj povedi in ne števil.

Dvojna kovalentna vez nastane tako, da vsak atom v skupno vez z drugim atomom prispeva in tako doseže, da ima v zunanji lupini po elektronov. Tako oba atoma dosežeta tako razporeditev elektronov v lupini, kot jo imajo atomi plinov.

  

Molekula kisika
Ovrednoti trditve.


Kisikov atom ima v zunanji lupini po 7 elektronov.

Pravilno Nepravilno

V molekuli kisika sta povezana dva atoma kisika z dvojno kovalentno vezjo.

Pravilno Nepravilno

Kisikova atoma si tako delita dva skupna ali vezna elektronska para.

Pravilno Nepravilno
Ikona poučevalne enote Ali poznaš atome nekovin?

Kje v periodnem sistemu se nahajajo atomi nekovin, ki potrebujejo še dva elektrona, da bi imeli zunanjo lupino polno?


Ikona poučevalne enote Dvojna kovalentna vez
Dopolni besedilo.

Z skupnima ali veznima elektronskima paroma se med seboj povezujeta dva kisika v molekulo kisika O2. Tvorita se lahko kovalentni vezi.

  

Ikona vprašanja poučevalne enote Atom kisika
Atom kisika ima v zunanji lupini
       
en elektron več kot dušikov atom.
en elektron manj kot ogljikov atom.
nobenega elektrona.
enako število elektronov kot atom žlahtnega plina Ne.

Nastanek dvojne kovalentne vezi

Oglej si animacijo prikaza nastanka dvojne kovalentne vezi in ovrednoti pravilnost trditev.

Animacija prikaza nastanka dvojne kovalentne vezi:



Vsak atom kisika deli dva zunanja elektrona z drugim atomom kisika.

Pravilno Nepravilno

Dva skupna ali vezna elektronska para tvorita dvojno kovalentno.

Pravilno Nepravilno

Molekula kisika ima štiri samske ali nevezne elektronske pare.

Pravilno Nepravilno
Oglejmo si model molekule kisika:
Model molekule kisika

Ikona poučevalne enote Kako nastane molekula dušika N2?

Oglejmo si prikaz nastanka trojne kovalentne vezi.



RAZLAGA:

Ko se atoma dušika dovolj približata, si pričneta deliti svoje tri elektrone. Tako nastane iz dveh atomov dušika molekula dušika.

Zapomnimo si!

V molekuli dušika sta atoma dušika povezana z eno trojno kovalentno vezjo.


Oglejmo si model molekule dušika:
Model molekule dušika

Ikona poučevalne enote Nastanek trojne kovalentne vezi

Ponovno si oglej si animacijo prikaza nastanka trojne kovalentne vezi in dopolni besedilo. Vpisuj povedi in ne števil.

 

 

 

Vsak atom ima v zunanji lupini pet zunanjih elektronov. Ko se atoma dušika dovolj približata, si pričneta svoje elektrone. Pri tem nastane kovalentna , ki poveže atoma dušika med seboj. Nastala je dušika s formulo N2 .

  

Ikona vprašanja poučevalne enote Molekula kisika
Katera trditev o molekuli kisika je pravilna?
  
V molekuli kisika sta med seboj povezana dva atoma kisika z trojno vezjo.
Molekula kisika ima tri samske ali nevezne elektronske pare.
V molekuli kisika si kisikova atoma delita dva skupna ali vezna elektronska para.
Molekula kisika je sestavljena iz atomov različnih elementov.

Ikona vprašanja poučevalne enote Molekula dušika
Zakaj se dva atoma dušika povežeta v molekulo dušika?
  
ker ima vsak atom dušika dva zunanja elektrona.
ker atoma dušika tako dosežeta polno zunanjo lupino.
ker iz atoma dušika nastanejo stabilnejši delci ioni.
ker je molekula dušika manj stabilna.