Lastnosti prsti

Ikona poučevalne enote Kaj se boste naučili v tej enoti?
V tej enoti boste spoznali poskuse, s katerimi lahko ugotovimo, iz česa so prsti sestavljene.
Spoznali boste, kako določimo prepustnost prsti za vodo in kako vodo zadržuje.

 


Predznanje

Animacija: različni horizonti v prsti.

Oglejte si zgornjo animacijo, potem pa odgovorite na vprašanja.

Kateri izmed navedenih horizontov vsebuje najbolj grobe delce?

Organski.
Humusni.
Glinasti.
Preperela matična podlaga.



Kateri horizontje najbogatejši z organskimi snovmi?
Organski.
Humusni.
Preperela matična podlaga.
Kamnska osnova.



Ikona poučevalne enote Prepustnost za vodo


Prepustnost je lastnost prsti, ki določa, s kakšno hitrostjo voda pronica skozi prst. Poskus, s katerim lahko primerjamo prepustnost različnih prsti, izvedemo s pomočjo narobe obrnjene plastenke z odrezanim dnom (1). Vrat plastenke zamašimo z vato ali pa ovijemo v tkanino, tako da prst ostane v plastenki. V plastenko nato nasujemo prst (2) in nanjo, glede na prostornino plastenke, zlijemo točno določeno količino vode (3). V litrsko plastenko lahko nalijemo 300 mL vode. Na spodnji strani plastenke ob zamašku postavimo posodo in počakamo, da voda iz plastenke steče (4). Merimo čas, potreben, da voda steče iz plastenke in količino vode, ki je iztekla. Poskus lahko naredimo z različnimi vrstami prsti.

Poskusite sami sestaviti aparaturo in določiti prepustnost prsti za vodo.

Ikona poučevalne enote Preverjanje razumevanja
Dopolnite manjkajoče besede.

Prepustnost določa, s kakšno voda steče iz plastenke. Več ko vode in hitreje, ko voda preteče skozi prst, hitreje se pojavi in vode je na voljo rastlinam.

Kako prepustna je za vodo prst in kako osnovna kamnina, si najbolje lahko ogledamo v jamah na Krasu. Kadar dežuje, se nekaj ur po tem v kraških jamah močno poveča vlaga in s stropa začne kapljati. V Postojnski jami je čas, ki ga potrebuje voda, da preteče skozi več metrov debelo plast kamnine in začne padati s kapnikov, približno dve uri. 

  

Ikona poučevalne enote Poroznost in zadrževanje vode

S poskusom želimo pokazati, da različni tipi prsti zadržujejo različne količine vode. V nizke posode smo dali enake količine različnih tipov prsti (1) in enake količine vode (2). Količino vode merimo v mililitrih. Posodo smo najprej pokrili s prosojno folijo ali steklom (3) in jo postavili na sonce (4). Opazimo, da se čez čas na notranji strani folije ali stekla začnejo nabirati vodne kapljice, ker voda ne more izhajati iz posode. Posode na soncu odkrijemo za eno uro in jih nato zopet pokrijemo. Opazujemo, ali se bo voda spet nabrala na foliji. Če se nabere, posodo spet odpremo. V posodi, kjer bo voda najprej izhlapela, lahko sklepamo, da prst najslabše zadržuje vodo. Vse posode odpiramo in zapiramo sočasno.

Poskusite sami izvesti poskus in določiti sposobnost zadrževanja vode za različne vrste prsti.

Preverjanje razumevanja
Izberite pravilne trditve:
Bolj ko prst zadržuje vodo, hitreje se osuši.
Prsti z velikimi delci najslabše zadržujejo vodo.
Prst bogata s humusom dobro zadržuje vodo.
Glinaste prsti so zelo prepustne za vodo.



Ikona poučevalne enote Poroznost prsti

Gostoto snovi določimo tako, da izmerimo maso in prostornino snovi. V posodo z znano prostornino stresemo prst (1) do oznake prostornine. Vsebino s posodo stehtamo (2). Na ta način lahko iz podatkov mase in prostornine določimo gostoto prsti, skupaj z vsemi porami.

gostota = masa : prostornina

Ko smo izračunali gostoto prsti, v posodo počasi nalijemo vodo (3) in počakamo, da se ta porazdeli med pore v prsti. Ko vodo nalijemo do oznake prostornine v posodi, lahko iz prostornine dodane vode sklepamo, o prostornini por. Ugotovimo lahko tudi, koliko vode lahko prst sprejme, preden se z vodo nasiti.

Določi strnjenost prsti za sobne rastline in prsti, ki jo najdeš v okolici šole.

Ikona poučevalne enote Preverjanje razumevanja
Dopolnite manjkajoče besede.

Če želimo določiti gostoto prsti, moramo posodo s prstjo s tehtnico in določiti . označimo s črko m in s črko V. Gostoto izračunamo tako, da maso s prostornino.

  

Ikona poučevalne enote Zgradba prsti

Pod lupo in mikroskopom lahko natančneje ugotavljamo kaj vse prst sestavlja. Tako lahko določamo vrste živalskih in rastlinskih delov v prsti ter velikost in vrsto mineralnih delcev.

Prst stresemo v čašo (1) in na njo nalijemo vodo (2). Prst pred mikroskopiranjem ločimo na delce, ki na vodi plavajo (običajno organski del) in na tiste, ki potonejo (3). V čašo damo pest prsti in jo prelijte z vodo. Prst v vodi pomešamo in nato pustimo stati nekaj ur, da se tudi najmanjši delci posedejo.

Ikona poučevalne enote Preverjanje razumevanja
Dopolnite manjkajoče besede.
Snovi, ki v vodi potonejo, imajo gostoto od vode. Ločimo jih s postopkom, ki ga imenujemo sedimentacija. Snovi, ki na gladini imajo gostoto od vode. Te ločimo s postopkom, ki ga imenujemo flotacija.
  

Ikona poučevalne enote Ponavljanje
Dopolnite manjkajoče besede.
Različne prsti imajo lastnosti. Kadar merimo čas, kako hitro voda steče skozi prst, določamo prsti za vodo. Več vode prst zadrži, prst je. Grobo zrnata prst z velikimi delci zadrži vode.
  

Vprašanja z več izbirami
Katera trditev ni pravilna za prst v različnih okoljih.
Prst, po kateri pogosto hodimo je neporaščena, ker je prst zbita.
Korenine rastlin preprečujejo odnašanje prsti.
Gozd je treba pogosto dodatno gnojiti.



Vprašanja z več izbirami
Za vodo najbolj prepustne vrste prsti so:
Zbite prsti.
Prst z velikimi skeletnimi delci.
Kraške prsti.
Glinaste prsti.



Vodo najbolje zadržuje:
Kamnita prst.
Prst z veliko organskega opada.
Prst za lončnice.
Peščena prst.



Močno zbita prst je:
Prst na divjih parkiriščih.
Steptana prst goznih poti.
Humusni horizont.
Preorana njiva.